Vpiši iskalni niz

EatWell

EAT WELL - KAJ IN KAKO JESTE JESTE VPLIVA NA TELO IN VAŠE FIZIČNO STANJE

ZAČNITE SVOJO POT NA PERSONALIZIRANEM POTOVANJU Z NAŠIMI STROKOVNJAKI IN TRENERJI.

Katere polnovredne žitarice vključite v prehrani

Katere polnovredne žitarice vključite v prehrani

Rž je po sestavi še najbolj podobna pšenici, le da vsebuje manj glutena, zato je za rženi kruh rži vedno treba primešati še drugo vrsto moke. Izdelki iz ržene moke so primerni za diabetike in tiste, ki se borijo z odvečnimi kilogrami. 

Rž vsebuje vlaknino, zaradi katere takoj občutimo sitost. Iz rži destilirajo tudi nekatere alkoholne napitke, na primer viski.

Zaradi lažje prebave strokovnjaki priporočajo uživanje predelane rži ali rži, zmešane z rižem. Skodelico rži prelijte s štirimi skodelicami vode in pustite, da se namaka čez noč. Zjutraj jo na počasnem ognju kuhajte od 45 do 60 minut.


PŠENICA

Pšenica je prevladujoče žito v naši prehrani. Vsebuje velike količine glutena, proteina, ki je dober za pripravo kruha. Najboljša je polnozrnata pšenica, mleta s kamni, ki jih poganja voda (vodni mlin). 

Pšenične različice, kot je bulgur (delno kuhana, posušena in grobo mleta pšenica), ali čista zrna pšenice so odlični dodatki jedem in prava poslastica, odlična za začetek dneva. 

Cela pšenična zrna je treba celo noč namakati, potem pa jih kuhamo kakšno uro. Nabreknjena zrna pšenice se skuhajo v krajšem času. Najhitrejša rešitev za pripravo zdravega pšeničnega zajtrka pa so pšenični kosmiči.


KVINOJA 

V kečuanskem jeziku pomeni mati. Najpogosteje se uporablja za sladice, solate in zajtrke. Vsebuje dvakrat več beljakovin od belega riža, po količini aminokislin pa se lahko kosa s sojo. 

Če imate težave z migrenami, naj kvinoja postane sestavni del vaše prehrane, saj je bogata z vitaminom B2 in z magnezijem, ki vpliva na zmanjšanje pogostosti teh zelo neprijetnih glavobolov. Iz ene skodelice suhe kvinoje boste dobili tri skodelice kuhane, kuhali pa jo boste od 25 do 30 minut, v razmerju ena skodelica kvinoje ter dve in pol skodelice vode.

Zaradi lažje prebave jo je dobro čez noč namakati, nato dobro sprati in skuhati do mehkega.


OVES

Oves sodi v družino “zajtrkovalnih" žit, ker je sladek. Oluščen oves se uporablja za rižote, tisti v ovoju pa je primeren za čaj, ki deluje zdravilno na sluznico in sečne poti.

Najprej ga popražimo, nato zalijemo z vodo, pol ure kuhamo in ohlajenega po želji osladkamo z medom in limono. Kadar ne pripravljate ovsenega čaja ali mleka, temveč oves kuhate kot žito, ga kuhajte 20 minut v razmerju ena skodelica ovsa in štiri skodelice vode.


AJDA

Ajda je znana kot zimsko žito in je glavna sestavina japonskih rezancev soba ter ruske in slovenske ajdove kaše. Priporoča se za prehrano umskih delavcev, v Rusiji ji zato pravijo tudi študentska hrana. 

Bogata je z beljakovinami, kalcijem, železom, z vitamini, jodom in cinkom. Uporabljamo jo v juhah, golažu in kot dodatek mesnim jedem. Za tiste, ki ne jedo mesa, bo ajdova kaša z gobami prava poslastica. 

Ajda deluje zdravilno proti visokemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni in revmatizmu. Kuhamo jo 20 minut. Na skodelico ajde damo dve skodelici vode.


PROSO

Proso izvira iz Azije, kjer ga ljudje jedo že od nekdaj, v Evropi pa je prisotno šele krajši čas. Starodavni Kitajci so proso poleg soje, riža, pšenice in ječmena uvrščali med svete rastline. Ko so ga jedli, so se počutili povezani z božansko dimenzijo. Grški filozof Pitagora ga je priporočal za krepitev zdravja in imunskega sistema, hunski kralj Atila pa je s proseno kašo pogostil le najpomembnejše goste. 

Nutricionisti trdijo, da proso deluje blagodejno na želodec, vranico in trebušno slinavko, ter ga priporočajo tistim, ki uživajo antibiotike, saj naj bi pomagal obnavljati črevesno floro. 

Zaradi velikih količin vitamina E, provitamina A, vitamina B in niacina proso ugodno vpliva na lepšo polt, krepi lase in nohte. Če ga uživamo kot samostojno jed, ga pred kuhanjem dve do tri minute pražimo na ponvi. 

Majhna prosena zrna so lahko bela, siva, rumena ali rdeča. Eno skodelico prosa zalijte z dvema in pol skodelice vode in kuhajte 20 minut. 


KAMUT

Je žito, ki naj bi ga po drugi svetovni vojni v neki egipčanski grobnici odkril ameriški pilot in ga poslal v Ameriko. Gre za staro sorto pšenice (durum), ki je odporna na vse razmere, gojimo jo biološko, ima nedotaknjen genski zapis in je idealna za ljudi, občutljive na gluten. Zaradi maslenega okusa je v zmleti obliki odličen za pripravo kruha in peciva. Bogat je z vitaminom E in popoln za pripravo jutranjih kašic. 

Namesto mlečnega riža si pripravite mlečni kamut s svežim ali suhim sadjem in nekaj kapljicami javorjevega sirupa.

Na eno skodelico kamuta dodajte štiri skodelice vode in pustite počivati čez noč. Zjutraj na majhnem ognju kuhajte od 45 do 60 minut.


AMARANT

Je žito, staro kakšnih 8.000 let. Odkrili so ga Azteki, ki so ga uživali v velikih količinah in so ga imeli za superživilo. Verjeli so, da je bogat vir energije, zato so z njim hranili vojake. Izkazalo se je, da amarantovo zrno vsebuje od 12 do 18 odstotkov beljakovin, za razliko od večine žit pa vsebuje tudi esencialne aminokisline lizin, metionin in cistein. 

V amarantovem olju so tokotrienoli, relativno redka, a za zdravje izjemno blagodejna oblika vitamina E, ki deluje proti rakavim obolenjem, preprečuje oksidacijo holesterola in pomaga pri vnetjih. Poleg zrn je užitno tudi listje tega žita, njegova prehranska vrednost pa je večja od prehranske vrednosti špinače. 

V Južni Ameriki pražen amarant po ulicah prodajajo tako kot pri nas pokovko. Je idealen dodatek k jutranji skledici žit, kruhu, kolačkom, krekerjem in palačinkam. Na eno skodelico amaranta dodajte dve skodelici vode in kuhajte od 20 do 25 minut.


JEČMEN

Je eno najstarejših gojenih žit. Znano je, da so Egipčani zakopavali mumije z ogrlicami iz ječmena, angleški kralj Edvard I. pa je stoletja pozneje mero inč enačil s tremi ječmenovimi zrni. Ena skodelica neoluščenega ječmena se v treh skodelicah vode kuha od 45 do 60 minut, oluščen ječmen pa se v enaki količini vode kuha od 20 do 25 minut.

Ječmenova kaša je popolna za pripravo enolončnic. Kašo sperite pod vročo vodo in jo nekaj ur namakajte, da se bo lažje skuhala. Odcedite jo in jo zalijte z vodo, v kateri ste skuhali meso ali sejtan. Ko bo napol kuhana, dodajte na majhne kocke narezan krompir in dva stroka drobno sesekljanega česna. Vse skupaj kuhajte kakšnih deset minut. Na koncu posujte s svežim peteršiljem in še toplo postrezite.


Nazaj na seznam